Poezija uživo! - Risto Lazarov

Risto Lazarov rođen je 3. oktobra 1949. godine u Štipu, Republika Makedonija. Diplomirao jugoslovensku književnost i makedonski jezik na Filološkom fakultetu u Skoplju. Autor je tridesetak knjiga poezije, i nekoliko izbora iz njegovog stvaralaštva. Objavio Izabrana dela u četiri toma. Autor je više knjiga ogleda i publicističkih radova. Njegove knjige su objavljene na engleskom, albanskom, bugarskom, srpskom, češkom i slovenačkom jeziku. Preveo na makedonski 30 knjiga sa engleskog, češkog, srpskog, bugarskog i drugih jezika.

Knjige poezije: Noќna ptica vo parkot, 1972; Jana, 1980; Grozen kikot, 1982; Kapki kisela vistina, 1985; Let(o)preku okeanot, 1988; Odroni, izbor 1988; Točka na vrienje, 1990; Odvajnadežna, 1993; Siljan štrkot ušte ednaš ja obletuva Makedonija, 1995; Jave, izbor 1998; Xerakle, 1998; Kolumbo, 2000; Trojca za preferans, 2001; Odmolčena, 2003; Nenadejna, 2005; Čehopek, 2006; Srede, 2008; Živa rana, izbor 2008; Sonot na koalata, 2009; Izbrani dela vo četiri toma, 2009; Poezija, izbor 2010; Krevalka, 2011; Sitnočekorka, 2012; Jana/Jana, 2013; Svetilničar, 2013; Prepki, 2014; Vampirskoto, 2015; Ptici, 2016; Lavirint, 2017; Cedena, 2018; Tesen pat kon dalečniot sever, 2019; Ezerska, 2019. Knjige poezije za decu: Gorjan vo Dorjan, 1988; Od Bitola pojdov, 1990. Na stranim jezicima: Siljan the Stork Flies Over Macedonia Once Again (1996); Istoria bolezni (Moskva, Rusija, 1996); Javne pesme (Prosveta, Beograd, Srbija, 2003); Siljan Štrka ošče vednaž leti nad Makedonia (Sofija, Bugarska 2006); E Befte (na albanski, 2006); Heraklej (Ljubljana, Slovenija 2006); Cechovabeni (Brno, Češka, 2007); Otplesana istorija (Arhipelag, Beograd, Srbija 2012); A Seashell Anchored in The Centuries (2014, Poetry Pacific, Vancouver, Canada); Prepreke (Povelja, Kraljevo, Srbija 2015); Labyrint (Brno, Češka, 2016); Mrak (Arhipelag, Beograd, Srbija, 2017); Ceđena (Zadužbina Petar Kočić, Banja Luka, 2019); Jezerska (Arhipelag, Beograd, Srbija, 2019); Lavirint (Agora, Novi Sad, Srbija, 2019). Ciklusi iz poezije Riste Lazarova objaveni su na nemačkom, francuskom, švedskom, turskom, rumunskom, mađarskom i drugim jezicima. Zastupljen u svim relevantnim antologijama savremene makedonske poezije. Ogledi i publicistika: Prvo lice ednina (Skopje, 1982); List po list (Skopje, 2000); Kniga sa životnite i drugi ogledi (Skopje, 2012); Vrežanki (Skopje, 2014); Vrežanki belgradski (Skopje, 2015); (Po)gledi (Skopje, 2016); Marina Cvetaeva vo Praga (Skopje, 2017); Nezgaslivite češki plameni (Skopje, 2018); Glavata na Kafka (Skopje, 2018); Procesot na Slanski i drugi češki sudbini (2019); Hrabal - tažniot kral na češkata kniževnost. Prevodi i prepevi: Goran Babiќ: Stolb vo rekata (Skopje, 1982); Dejan Novačiќ: SFRJ za povtoruvači (Skopje, 2003); Georgi Konstantinov: Čovekot e prašanje (Skopje, 2006); Aleksandar Novačiќ: Dosieto Čehov (Skopje, 2006); Abdulah Sidran: Partizanski grobišta (Skopje, 2012); Čarls Simiќ: Nesonica (Skopje, 2012); Aleksandar Novačiќ: Venedikt Erofeev i horot na pijanite angeli (Skopje, 2012); Duško Novakoviќ: Kapitulacija (Skopje, 2013); Miljenko Jergoviќ: Promena na vremeto (Skopje, 2013); Karl Sandberg: Čad i čelik (Skopje, 2014); Oskar Davičo: Pokriv na lunjata (Skopje, 2014); Milica Nikoliќ: Ruska arheološka prikazna (Skopje, 2014); Filip David: Kniga na seќavanjata i zaboravot (Skopje, 2015); Aleksandar Novačiќ: Bulgakov - pisma do Stalin (Skopje, 2015); Slavoj Žižek (zaedno so Branko Lazarov): Islamot, ateizmot i modernosta (Skopje, 2015); Dragan Velikiќ: Islednik (Skopje, 2016); Milisav Saviќ: Džimirinče (Skopje,2016); Dejan Aleksiќ: Da se bide (Skopje, 2016); Enes Haliloviќ: Sidovi (Skopje, 2016); Muharem Bazdulj: Kukla od parcipan (Skopje, 2017); Enes Haliloviќ: Ako dolgo gledaš vo ponorot (Skopje, 2017); Branislav Nušiќ: Pokraj bregovite na Ohridskoto Ezero (Skopje, 2017); Rade Drainac: Poet ili bandit (Skopje, 2018); Dagmar Dorovska: Vistinskiot moment (Skopje, 2019); Slavoj Žižek (zaedno so Branko Lazarov): Lenin 2017 - seќavanje, povtoruvanje i razrabotka (Skopje, 2019).

Dobitnik je najviše državne nagrade Republike Makedonije ,,11 oktomvri" za životno delo, kao i više književnih nagrada i priznanja: ,,Mlad borec" (1972), ,,8 noemvri" grada Štipa (1972), ,,13 novembar" grada Skoplja (1980), nagrade MRTV za najbolju knjigu za decu između dve Struške večeri poezije (1987), nagrade ,,Aco Šopov" Društva pisaca Makedonije za najbolju pesničku knjigu (2006), nagrade ,,Braća Miladinovci" na Struškim večerima poezije (2008). 2010-te godine je nagrađen Književnim žezlom i nagradom Velja kutija Makedonskih duhovnih konaka. Priznanje za afirmaciju i popularizaciju lika i dela Ace Šopova dodeljeno mu je 2017 godine, a 2012. godine dobio je nagradu Dijalog za najbolju knjigu poezije (Sitnočekorka). Autor je i više novinskih i televizijskih putopisa. Član Društva pisaca Makedonije od 1972 godina, a od 2005 do 2014 godina predsednik je Makedonskog PEN centra. Član je i Češkog PEN centra. Živi i radi u Skoplju kao novinar. Bio je poslednji generalni direktor jugoslovenske novinske agencije Tanjug, a dugo godina bio je direktor i glavni urednik nezavisne nacionalne televizije Telma u Skoplju. 

Karte za veče Rista Lazarova mogu se preuzeti na blagajni Zadužbine Ilije Milosavljevića Kolarca.